Dragi Župljani, v tem težkem, negotovem, za preveliko ljudi, žal, tudi žalostnem, a vendar ravno zaradi vsega tega še toliko bolj blagoslovljenem času, bi z Vami rad podelil Evangelijski utrinek, ki je zapisan v knjižici Magnificat, november 2020.
Jezusove besede: »Pazite in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas!« me seveda lahko spravijo v paniko, da prebedim cele noči, namesto da bi si po celodnevnem poštenem delu ponoči tudi pošteno spočil.
A Jezusov »Čujte!« je pravzaprav namenjen vratarjem – nočnim čuvajem.
Nočni čuvaj je čudna služba. Ko se drugi odpravljajo spat, greš v službo, ko se zbudijo in gredo delat, greš ti spat. Živiš, ko drugi spijo, in spiš, ko drugi živijo. Kakšen cinik bi morda dejal, da gre življenje mimo tebe, pa ni res. Je pa res, da živiš drugačno življenje. Skoraj bi lahko rekli, da življenje, »ki ni od tega sveta«.
In vsak od nas čuje na vratih svojega življenja.
Kakorkoli: Advent ni čas panike, ampak čas veselega pričakovanja prihoda našega Odrešenika.
Zato vsem Vam, dragi moji župljani, še posebej pa tudi vsem bolnikom, ostarelim in osamljenim, želim blagoslovljen adventni čas. Skrbno čujmo pri vratih svojega življenja. Kajti, Jezus trka na vrata mojega srca. Sam ne more odpreti. Kljuka je namreč samo z notranje strani, v mojih rokah!
Pri tem pa kot župnijska skupnost nikoli ne pozabimo, da je veriga nas močna samo toliko, kolikor je močan naš najšibkejši člen. Skrbno ga čuvajmo, predvsem v teh časih velike preizkušnje, ki je položena pred nas:
Vsemogočni Bog, utrdi nam voljo, da bomo prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli. Tako bomo prišli na njegovo desnico in večno živeli v njegovem kraljestvu. Amen.
V molitvi in daritvi svetih maš po Vaših namenih vedno z vsemi Vami
Vaš duhovnik Mirko Horvat
ter hvala za vso Vašo skrb, molitve in vse drobne pozornosti.
Skupaj in z Božjo pomočjo bomo zmogli! Še vedno smo, pa je bilo že tudi kdaj težko.
