KRIŽ – DARILO VSEMOGOČNEGA BOGA
Ko bi vsi angeli, vsi geniji tega sveta študirali
kaj koristi v tem ali onem položaju
to ali ono trpljenje, ta skušnjava ali ona boleča izguba,
nebi mogli ugotoviti, kaj bi bilo zate bolj primerno kot je to,
kar te je doletelo.
Tako je večna božja Previdnost od začetka načrtovala,
da ti da ta križ iz svojega srca kot dragoceno darilo.
Preden ti ga je poslal, ga je Bog s svojim vsevednim očesom
opazoval. S svojim božjim razumom premislil, s svojo
modro pravičnostjo preizkusil in s svojim ljubečim usmiljenjem
ogrel. V obeh rokah ga je pretehtal ali ni morda za milimeter
previsok, za gram pretežak. Potem ga je blagoslovil s svojim
Svetim imenom, mazilil s svojo milostjo in navdahnil s svojo
tolažbo in še enkrat pogledal nate in na tvoj pogum.
Tako prihaja zdaj ta križ naravnost iz nebes k tebi. Kot božji klic in kot darilo Njegove usmiljene ljubezni, da boš postal popolnoma ti sam in da boš v Bogu našel svojo izpolnitev.
(Frančišek Šaleški)
Že klije, cvete plan in gora, še ptica božji dan slavi, in sonce na prestolu zlatem nad nami jasno se blešči.
V neki cerkvi v Afriki so za darovanje pri sveti maši strežniki hodili pobirat darove s košarami, spletenimi iz vrbovih vej, enakimi tistim, v katere so nabirali manioke in druge sadeže.
V zadnji vrsti v cerkvi je sedel deček, oblečen samo v kratke hlače in je radovedno gledal košare, ko so krožile od vrste do vrste.
Videl je, da so verniki spuščali v košare kovance, nekateri tudi bankovce in se vznemiril. Segel je z rokami v žepe in ko jih je povlekel ven, je bil razočaran: v njih je bilo samo kakšno zrno peska.
»Čisto nič nimam, kar bi lahko daroval Gospodu,« je vzdihnil.
Vedno bolj zaskrbljen je opazoval strežnika, ki se je s košaro čedalje bolj bližal njegovi vrsti.
Košara je prišla do njega. Strežnik se mu je prijazno nasmehnil, kakor se je prej nasmehnil drugim.
Na začudenje vseh je deček vstal in ves srečen sedel v košaro, kot bi hotel reči: »Vse, kar imam, in kar sem, darujem tebi, Gospod.«In v tem trenutku, ne da bi kdo pritisnil na tipke, so orgle same od sebe zaigrale ALELUJO!
Bog misli tako, da me ljubi.
Če sprejmem njegovo ljubezen,
sem rešen,
če ga zavrnem, me obsodi –
a ne On, ampak sam, ker Bog ne obsoja,
On samo ljubi in rešuje.
(papež Frančišek)
Dragi moji župljani, v zarji Vstajenjskega jutra leta Gospodovega 2021, ko nas še vedno oklepajo vezi COVID 19, Vas prosim, dajte v teh težkih časih Bogu priložnost, da utrdi Vaše družinske vezi. Naj Vam osrečujoča ZAVEST KRISTUSOVE ZMAGE NAD SMRTJO vlije novega poguma, moči in vere za jutrišnji dan; toplina, ljubezen, mir pa naj napolnjujejo Vaš dom današnji in sleherni dan v tem letu.
Hvala za vse Vaše razumevanje, tihe molitve in žrtve, predvsem tudi Vam, dragi bolniki, ostareli, osamljeni. Vaš dar je neprecenljiv. Iskrena hvala tudi Vam, dragi mladi, za vso podporo in zgled, za Vaše dobrohotno razumevanje in solidarnost do najranljivejših. Da bomo zmogli ostati plemeniti in polni upanja tudi v tej težki preizkušnji, Vam vsem v Vaša družinska ognjišča pošiljam blagoslov
VSEMOGOČNEGA BOGA OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA
IZ NAŠEGA SVETIŠČA IN VAM KLIČEM: RADOSTNO ALELUJO!
Vaš duhovnik Mirko Horvat s sodelavci
