Življenje je nad smrtjo, resnica nad lažjo, dobrota nad zlom, pravičnost nad krivico. Je to v skladu z našimi življenjskimi izkušnjami? Običajno ne! Vendar, verovati v vstajenje pomeni: biti trdno prepričan, da obstaja za človeško življenje zadnja beseda, ki jo ima Bog. Bog izpolni naše življenje, dokonča, kar je bilo začeto kot dobra možnost, a ni zaživelo.
Vstajenje se ne zgodi le po smrti, ki zaznamuje konec našega zemeljskega življenja. Vstajenje se veliko bolj dotika tudi vsakdanjih »malih smrti«, vse, kar ljudi ponižuje, kar jim jemlje upanje, kar jim omejuje njihovo osebnostno rast. Verjeti v vstajenje pomeni: zadnja beseda tako dolgo in izgovorjena, dokler ostaja upanje na spremembe, zaupanje v moč življenja, v druge ljudi, zaupanje v tistega, ki je vse poklical v življenje in vse »naredil dobro«. »Sredi življenja nas obdaja smrt.« Tako pravi neka pesem, ki ponazarja naše življenjsko izkustvo. Velika noč to postavi na glavo: »Sredi smrti nas obdaja življenje.« Vključimo to izkustvo vere v svoje vsakdanje življenje.
Po Glasniku 3-4
»Glej, stojim pred vrati in trkam.
Če kdo sliši moj glas in odpre
vrata, bom stopil k njemu in
večerjal z njim, on pa z menoj.«
(Raz 3,20)
Blagoslovljene Velikonočne praznike Vam želimo.
Mirko Horvat, župnik s sodelavci