ŽUPNIJSKA CERKEV SV. FLORIJANA
Šele za časa cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. (1740-1790) se je začelo bolj varno življenje v dolini, zato je leto 1788 važen mejnik tudi za župnijo Sv. Florijana. Takrat so bile določene razmejitve župnij, ki veljajo še danes. Začeli so graditi cerkev in postavili so novo župnijsko poslopje. Leta 1792 je bil nastavljen pravi reden kurat.
Od leta 1792 do 1873 se je zvrstilo deset kuratov. Najvidnejši med njimi je bil gospod Janez Einsiedler (1855-1860), ki je v leseni mežnariji skupaj s takratnim mežnarjem leta 1859 ustanovil privatno šolo v Doliču in začel s poučevanjem verouka, pisanja, branja in računanja.
Leta 1873 je bilo po odloku takratne Lavantinsko Mariborske škofije ustanovljena župnija Sv. Florijan v Doliču, ki je ob ustanovitvi štela 1212 duš. Takrat so župnišču dogradili prvo nadstropje. Prvi župnik je bil gospod Sebastijan Poznič, nato Janez Košar, Matija Fideršek, Martin Ulčnik, ki je prejšnjo, manjšo cerkev, povečal leta 1914 v prostorno in svetlo (24x12x12m). Cerkev ima tri oltarje: glavni oltar Sv. Florijana, stranski oltar Sv. Križa z vernimi dušami v vicah in Božjim grobom ter na ženski strani oltar Lurške Matere božje. Cerkev krasi čudovita baročna prižnica na vrhu z Jezusom kot Dobrim Pastirjem.
Za gospodom Ulčnikom je prišel pravi mojster elektrike in telefonije, gospod Stanko Weingerl (1936-1972).
Za njim je nastopil službo gospod Jože Vengust, ki ga je po odhodu nasledil skoraj domačin, gospod Franc Gornjak iz Straže pri Mislinji. Po njegovi zgodnji smrti leta 1995, je čez dve leti prevzel službo gospod Mirko Horvat iz Sv. Urbana v Slovenskih Goricah. Med leti 1997 do 2007 so župljani skupaj z njim temeljito prenovili cerkev in župnišče z okolico. Službo župnika še vedno opravlja.